Oskrbovano stanovanje se ne da KUPITI, da se ga NAJETI
Terminologija, ki se pojavlja v reklamnih oglasih "Prodano oskrbovano stanovanje" je nekaj o čem velja malo razmisliti. Prva misel, ki se pojavi je... oskrbovano stanovanje, super… torej bo nekdo zame dejansko skrbel? Kdo pa je ta nekdo? Kako imajo pa to urejena sosednja oskrbovana stanovanja? Prav, naj bo – kako pa to izgleda v praksi?
Preprosto – odločite se npr. za NAKUP. Greste do prodajalca, ki prodaja "oskrbovano stanovanje", ta vam v podpis predloži pogodbo, podpišete, plačate, v zemljiški knjigi se pojavite kot lastnik nepremičnine in kaj potem? Sedite v stanovanju in čakate na neko oskrbo. Z nakupom "oskrbovanega stanovanja" ste pridobili le stvarno pravico* na nepremičnini, niste pa pridobili nikakršno pravico do kakršne koli oskrbe. To pravico si lahko pridobite (dokupite) z podpisom pogodbe z ustrezno ustanovo, ki takšno oskrbo dejansko nudi.
Terminologija "oskrbovano stanovanje" ni najbolj posrečen izraz, saj kupca lahko napelje do odločitve za nakup nepremičnine, ki je sicer ne bi sprejel, saj nima pridobitev stvarne (lastninske) pravice nobene veze z dnevnim oskrbovanjem starostnikov.
Kaj pa če se odločite za NAJEM "oskrbovanega stanovanja"? Neki investitor (teoretično) zgradi "oskrbovana stanovanja" in jih po neki ceni odda v najem ustanovi, ki takšno oskrbo dejansko nudi. Ustanova nato odda stanovanje dalje stanovalcem, ki potrebujejo oskrbo in se dogovori predvsem za obseg oskrbe in seveda za ceno celotnega paketa bivanja v tem stanovanju. Vaša prva misel pri najemu ali nakupu oskrbovanega stanovanja bi morala biti vzpostavitev stika z domom starejših občanov vaše izbire, katerega lahko mirne volje povprašate po oskrbovanih stanovanjih, po pogojih za najem uporabo ali nakup takih stanovanj in povsem kar vas pač zanima.
* Lastninska pravica je najmočnejša pravica stvarnega prava, pravica uporabljati, zlorabljati in koristiti plodove stvari v skladu z določenimi, majhnimi, omejitvami stvarne pravice na tuji stvari